(REPORTAŽA) Osvobojeno ozemlje Plac iz fenomena raste v simbol
Minevajo trije meseci, odkar je skupina posameznikov vstopila v zapuščene prostore Cestnega podjetja Ljubljana na Linhartovi cesti 43 ter zanemarjeno stavbo, ki so jo sicer imeli v posesti že prej, uradno odprla za javnost.
Rodila se je Participativna ljubljanska avtonomna cona ali PLAC. “Potrebujemo prostor, kjer si lahko zamišljamo drugačen svet, gradimo vključujočo organizirano družbo ter vzpostavljamo enakopravne odnose, ki niso podvrženi zahtevam trga, konkurence in kapitala ali omejeni z zahtevami birokracije, oblasti ter evropskih projektov. Potrebujemo prostore, v katerih bomo lahko neodvisno delovali, se povezovali, živeli, gradili, ustvarjali in raziskovali,” so člani novonastale skupnosti PLAC sporočili javnosti.
Lastnik objekta, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) ali slaba banka, se je oglasil takoj po zasedbi ter novoustanovljene uporabnike projekta opozoril, da so “nepooblaščeno in protipravno zasedli objekt, ki je namenjen za prodajo ali nadaljnji razvoj”. Potem ko so pet let nepremičnino pustili propadati, so kmalu po zasedbi objekt označili za “nefunkcionalnega” ter ocenili, da je “v izjemno slabem stanju namenjen rušenju, zaradi azbestne strehe pa je tudi nevaren za bivanje ljudi”.
Lokalna skupnost je na drugi strani pozdravila idejo o tem, da se prostor očisti in odpre za javnost. Sosedje so takoj začeli prinašati različne vrste donacij ter kmalu obiskovati prostor. Tudi koalicijske stranke so (sicer zadržano) idejo podprle, vezajoč se na predvolilne obljube, da “bodo zaščitile vse obstoječe tovrstne prostore in podpirale vzpostavljanje novih”.
Skupnosti PLAC je v pičlih treh mesecih uspelo zgraditi avtonomni (imaginarni) svet, ki zadovoljuje potrebe širše skupnosti. Skozi dobro strukturiran ustvarjalni program in izjemno organizacijo, ki temelji na samoniklih načelih participacije, medgeneracijskem sodelovanju ter striktno nekomercialnih aktivnostih, so v zamegljeno prestolnico prinesli nov veter.
Novoustanovljeno skupnost PLAC smo obiskali na svobodnem ozemlju: na Linhartovi 43 v Savskem naselju v Ljubljani.
“Delovanje skupaj in v dobro skupnosti”
V rumeni stavbi, ki ga je Cestno podjetje Ljubljana, ki je v stečajnem postopku že deset let, uporabljalo za menzo, se je naselil zagnan, ambiciozen in mlad potencial. Uporabniki PLAC-a nam povejo, da delujejo po načelih horizontalne demokracije, glavni organ odločanja pa je skupščina, preko katere člani sprejemajo vse odločitve.
“PLAC ponuja prostor, kakršnega v Ljubljani ne moreš več najti, ker Metelkova ni več to, kar je bila sprva mišljena. PLAC ti omogoča, da ti ni treba biti potrošnik, vključuješ se po potrebi. Opolnomoči te s sodelovanjem, odkriješ svoje potenciale, vključuješ se toliko, kot zmoreš. Prideš in greš svobodno, ne da bi ti kdo izstavil račun za to,” nam dinamiko v prostoru opiše Žuža, ki je sicer zaposlena, zato najpogosteje zahaja v PLAC ob koncih tedna.
Člani skupnosti PLAC-a so v zadnjih treh mesecih izvedli nešteto delovnih akcij, s katerimi so uredili prostor: očistili so vse notranje prostore, odnesli na kupe smeti, očistili okna, zamenjali vrata, očistili toaletne prostore, zdrgnili keramiko ter zanemarjeno kuhinjo, porezali grmičevje, populili plevel itd.
“Poseben poudarek PLAC-a je v tem, da posamezniki in posameznice prevzemajo nase svoj del delovanja celote s svojo lastno soudeležbo. Ustvarili so torej prostor, ki se ravna po svojih pravilih, njihov temelj pa je vključevanje vsakogar, ki bo po teh pravilih in načelih prispeval k celotni skupnosti in ne več deloval ali delovala samo zase, v kar nas sicer silijo temeljna pravila neoliberalnega družbenega reda,” prepozna vrednost PLAC-a kulturni antropolog in profesor Rajko Muršič, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem avtonomnih prostorov. Muršič, ki je PLAC že obiskal, pojasni, da vidi poudarek na “delovanju skupaj in v dobro skupnosti”, ter pravi, da je predvsem za mlade, ki niso nikoli (pre)izkusili samoupravljanja, to povsem nova izkušnja, ki je za marsikoga bistveno bolj ustvarjalna od njegove ali njene dosedanje izkušnje, saj je “v tej skupnosti zavezan in zavezana samopremisleku in ravnanju v dobro vseh”.
V nasprotju s selfi kulturo, ki poudarja individualnosti in izoliranosti ter jo je pandemija še okrepila, PLAC temelji na grajenju skupnosti. PLAC ni bivalni skvot ter za razliko od prejšnjih praks v Ljubljani izstopa po medgeneracijski udeležbi.
“Medgeneracijsko sodelovanje ima tako svoje prednosti kot slabosti. Pravzaprav ga vidim kot zelo pozitiven prispevek. Sprva je bila med nami razdalja. Zdaj pa je prisotno vzajemno spoštovanje. Zdaj nam dejansko uspeva izmenjati izkušnje starejših generacij in nato vključiti predloge mlajših generacij, ki jih je mogoče v veliki meri tudi uresničiti. Presenečena sem bila tudi nad tem, da lahko sodelujem z nekom, ki je star toliko kot moj profesor v srednji šoli ali kot na primer moji starši,” nam pojasni Ana, ki je gimnazijka. Velik del svojega prostega časa preživi vključena v različne aktivnosti, ki se dnevno odvijajo v PLAC-u.
Program — gonilni motor PLAC-a
Program je motor PLAC-a. Člani nam opišejo, da je stičišče z zunanjim svetom in z lokalno skupnostjo. To je trenutek, ko se skupnost PLAC-a odpre za javnost, ji omogoči ustvarjanje in izražanje v prostoru, povezovanje, druženje, to je čas za diskusije, odprte debate, ples in spoznavanje. PLAC strogo spoštuje zakon o varstvu javnega redu in miru, zato po 22. uri ni programa v prostoru oziroma je jakost tega znižana na minimum.
“PLAC mi omogoča udejstvovanje na kulturnem področju. Sam sodelujem pri gledaliških improvizacijah in v PLAC-u imamo po novem vaje, ker do zdaj nismo imeli prostora. PLAC je zame hkrati prostor, kjer se lahko izobražujem zunaj formalnega koncepta izobraževanja, kjer ni tako kot v šoli, kjer se včasih na pamet učimo neke mehanizme. Tu se dejansko učim, kako te prakse delujejo. Imamo tudi ogromno knjižne literature, zato gradimo tudi knjižnico. Nadalje pa npr. debate o seksizmu odpirajo nov način razmišljanja, ki ni prisoten v splošni družbi,” razkrije srednješolec Gašper. Tudi on v PLAC-u od njegovega začetka gradi temelje in postavlja skupnost, ki sloni na mlajših.
Hkrati pa PLAC tistim, ki niso del skupnosti, kot so na primer mladi neuveljavljeni izvajalci, omogoča, da prostore brezplačno izkoristijo za vaje ter se hkrati prvič predstavijo publiki.
V treh mesecih so v PLAC-u nastopali mnogi umetniški kolektivi, društva in posamezniki. V PLAC-u je tako večkrat nastopila ena najbolj znanih slovenskih klovnes Tina Janežič; Ryuzo Fukuhara, Lego Lassi, The Snot, CarlxJohnson, Tachyon, gledališka skupina Božekako iz dnevnega centra aktivnosti za starejše itd. Slišali smo lahko diskusije, predavanja in okrogle mize o samoorganiziranju, stanovanjski problematiki, medijski situaciji v Ljubljani, o feminističnih temah, kurdskem boju itd. Vrteli so se dokumentarci, filmi in vizualne projekcije o sindikalnem organiziranju, hip-hop kulturi, transfobiji itd. Tedensko se izvajajo delavnice vezenja, šivanja, učenja tujih jezikov, urjenja v borilnih veščinah, kot so BJJ, tajski boks ter MMA.
Izvajalci v PLAC-u svojega dela ne morejo prodajati ter pobirati vstopnine, lahko pa zbirajo prostovoljne prispevke. V PLAC-u tudi ne morete ničesar kupiti. Ko obiščemo PLAC, tam zadiši po svežih palačinkah, ki jih pečejo mladi radoživi kuharji. Surovine, moko, olje, mleko, jajca, nutelo, marmelado in orehe, so prispevali sami. V PLAC-u nikoli ne zmanjka idej in interesa po ustvarjanju.
“Pogosto se odvija kak program, če ga ni, počnemo kaj drugega: prenavljamo, čistimo, obnavljamo prostor. Prostoru na tak način damo dušo in življenje. Pijačo si moraš sam prinesti, na koncu pa moraš tudi počistiti za sabo. To prinaša odgovornost, ker ni čistilke, ki bo za tabo prišla. Najbolj se ta odgovornost odvija skozi skupnostne procese, skozi problem, ki se pojavi, ki ga potem skupno rešimo,” svoje udejstvovanje opisuje Jero, ki se je v preteklosti že udejstvoval v drugih avtonomnih prostorih v Ljubljani.
Nekateri člani skupnosti so bili aktivni v bivšem Rogu, ki je lani januarja doživel nasilno deložacijo, vendar večji del kolektivov in posameznikov iz PLAC-a nima skupnih vezi z bivšim ljubljanskim skvotom. Pri tem tudi poudarjajo, da “ne gradijo novega Roga, ampak drugačen in vključujoč prostor za vse”.
Lokalna skupnost — Savsko naselje — jih pri tem podpira in kaže veliko razumevanja.
“Sprašujem se, koliko državo stane in kakšna škoda se ji dela, ko mladi zapadejo v ranljive skupine, in kakšna je vrednost opolnomočenja posameznika, ki med svojimi sovrstniki najde prostor zase, sogovornike in lahko začne graditi na svoji pozitivni samopodobi ter se vključi v skupnost in v njej sodeluje,” v podpornem pismu PLAC-u razmišlja ljubljanski raper in Savčan Rok Terkaj (Trkaj). Trkaj, ki pogosto obišče PLAC, pravi, da moramo razmišljati o učnih transferjih, izvenkurikularnem učenju, delovnih kompetencah, razumevanju in delovanju v skupnosti, medgeneracijski integraciji ter kreativnem udejstvovanju. Glasbenik pravi, da skozi te deležnike lahko ocenjujemo “znesek socialnega in kulturnega kapitala”, ki ga je tudi sam zaznal v PLAC-u.
Sosedska skupnost se je odzvala z odkritosrčno senzibilnostjo in PLAC-u darovala ogromno pohištva, udobne rdeče kavče, glasbene inštrumente, kuhinjsko posodo in pripomočke, zbirke knjig itd. Donacije prihajajo dnevno v obliki ekonomskega, materialnega, kulturnega in socialnega kapitala.
“Prav v tem, v samoniklem, samostojnem in samodejnem delovanju skupnosti v dobro skupnosti same, je ključna razlika med takšnim prostorom in komercialnimi prostori, ki so namenjeni predvsem dobičku kot zapovedanemu cilju obstoja podjetij ne glede na njihovo poslanstvo,” znotraj ekonomskega tržnega modela razmišlja o pomembnosti skupnosti PLAC antropolog Muršič.
PLAC je že postal učni inkubator, študija primera ter integralni del več študijskih projektov. Med drugimi so si prostor že prišli pogledat študentje pokrajinske arhitekture iz nemškega Hannovra, študentje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, študentje Filozofske fakultete in Pedagoške fakultete v Ljubljani. Študentje Fakultete za socialno delo so že napovedali, da bodo v PLAC-u opravljali predavanja, raziskovalne naloge ter pisali magistrske. Predstavit so se prišli tudi študentje iz AGRFT-ja, ki bodo v PLAC-u snemali filmski projekt. Prostor v zunajšolskem času obiskujejo dijaki bližnje Gimnazije Poljane in Bežigrajske gimnazije pa tudi profesorji z različnih fakultet in srednjih šol.
Kljub spontanim izobraževalnim praksam, umetniškemu ustvarjanju, neformalnim socialnim modelom ter očitnemu delovanju v javnem interesu skupnost PLAC-a še ni našla dogovora z upravljavcem nepremičnine, DUTB.
“Presenetilo me je, ko sem videl, koliko srednješolske mladine je našlo v PLAC-u uresničitev svojih potreb po samostojnem in ustvarjalnem delovanju. Povsem jasno je, da v slovenskih mestih mladi ne morejo najti prostorov, ki bi jih lahko resnično vzeli za svoje, tudi če na primer v Mariboru prevladujejo nevladni mladinski centri, ki niso pod neposrednim nadzorom mestnih oblasti. Njihova glavna težava je, da le redki med njimi premorejo tudi družabne in prireditvene prostore”. Rajko Muršić
DUTB se je pogajal s figo v žepu
Pogajanja z upravljavcem in lastnikom zemljišča, slabo banko, so stekla takoj po tem, ko je bil PLAC odprt za javnost. Delegati skupščine PLAC-a so predstavnike DUTB-ja obiskali v njihovih pisarnah že septembra, vendar strani nista našli konsenza. Pogajalci so se strinjali, da bodo svoje želje naslovili na vladne predstavnike ter tam skušali najti rešitev. Obe strani sta dolgo ohranjali spoštljiv odnos pa tudi dialog. V zadnjih nekaj tednih pa skupnost PLAC-a poroča “o grožnjah”, ki so začele prihajati od slabe banke, ko jim je ta pred tremi tedni poslala “zahteve za nadaljnje sodelovanje”.
Med drugim so zahtevali, “da skupščina PLAC-a imenuje svoje zastopnike — odgovorne osebe z imeni in priimki, ki bodo v imenu in za račun skupščine PLAC-a imeli pooblastila za pogovore s predstavniki DUTB in kabineta predsednika vlade”.
Pri tem so skupnosti naročili, da se čim prej identificira, napovedali svoj prihod 17. novembra 2022 za obisk in varnostni ogled posesti ter opozorili, da “v nasprotnem primeru pogoji za pogovore niso vzpostavljeni, posledično pa bo DUTB, z namenom zavarovanja legitimnih in zakonitih interesov ter ustavno varovanih pravic, primorana uporabiti dopustna pravna sredstva in ukrepe”.
DUTB je pripadnike PLAC-a obtožil tudi, da so “prišli do neupravičene obogatitve na račun državljanov Slovenije”, ter izrazil, da je bil DUTB “na tej podlagi potencialno oškodovan za dodatne stroške za uporabnino objekta v znesku 4906 evrov mesečno, poleg tega pa še za 1174 evrov iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na mesec. Pri tem navedeni zneski ne upoštevajo višine obratovalnih stroškov (elektrika, voda).”
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je vse od obstoja leta 2013 deležna mnogih kritik. Računsko sodišče je že leta 2015 v takrat objavljeni reviziji ugotovilo, da “vzpostavitev in delovanje slabe banke v letu 2013 nista bili učinkoviti”. V preteklosti je bil DUTB povezan s sumi korupcijskih škandalov, neupravičenimi izplačili, nenavadno visokimi plačami upravnega odbora, očitki o vprašljivem poslovanju, o “netransparentnosti delovanja in dobrega gospodarjenja s skupnim — javnim premoženjem”. DUTB je bil tudi že obravnavan v policijskih preiskavah ter je pod lupo Komisije za preprečevanje korupcije.
Skupnost PLAC-a je za 17. november sklicala “javni zajtrk”, ki ga je obiskalo večje število podpornikov, novinarjev, fotografov. Prostor so obiskali tudi poslanca Nataša Sukič ter Miha Kordiš pa nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. DUTB je isto jutro svoj prihod odpovedal ter skupnost PLAC-a pustil v negotovosti, ki še vedno traja.
Podporo prostoru so sicer poleg velikega števila kolektivov, organizacij, posameznikov izrazile tudi vse vladne stranke ali njihovi podmladki, med njimi nekatera ministrstva, in premier Robert Golob.
Ta je na dogodku ob 100 dneh vlade 8. septembra na vprašanje Marcela Štefančiča jr., ali bo država pustila živeti PLAC, dejal: “Vem, da v tem trenutku država ga pusti živeti. Nisem zasledil nobenega resnega konflikta. Odzval sem se tudi na njihovo sporočilo. Dokler ne obstaja družbeno koristen namen, za kar se bo ta stavba namenila, je prav, da tam živi skupnost.” Golob je izrazil upanje, da bo “skupnost razumela, če se pojavi javni interes po namembnosti te stavbe”, ter z nasmehom na ustih dodal, da ima sam v resnici PLAC “raje kot DUTB”.
Na naša vprašanja glede konkretnih iskanj rešitev za stavbo na Linhartovi so se odzvali samo v Levici, kjer pravijo, da so in bodo “podpirali avtonomne cone, ki predstavljajo pomemben prostor za razvoj kritične misli, neodvisnega političnega organiziranja in nekomercialne alternativne kulture.” Pri tem so še povedali, da se znotraj vlade zavzemajo, da bi “skupaj z uporabniki PLAC-a poiskali dolgoročno rešitev za to, da ostanejo v stavbi na Linhartovi cesti v Ljubljani”.
Golobova vlada je septembra potrdila predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je podlaga za prenos premoženja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na SDH. S 1. januarjem bo tako DUTB prenehal delovati, vendar bo njegovo poslanstvo nadaljeval SDH.
Ob tem, ko usoda nove avtonomne cone v Ljubljani za zdaj še ni znana, pa po treh mesecih delovanja z gotovostjo lahko trdimo, da je na obrobju centra prestolnice zrasel samonikli inkubator, kjer se pletejo socialne, ustvarjalne ter prijateljske vezi. Nastala je skupnost drznih posameznikov, ki sanjajo izven komercialnih potrošniških vzorcev. PLAC je dobro strukturirana formacija, ki deluje po avtonomnih načelih in principih ter po jasno začrtani organski strukturi. Hkrati je zrasel politični eksperiment — odgovor gentrifikaciji mesta Ljubljana ter prostor upora. PLAC je fenomen, ki tako že postaja simbol.
Članek je bil objavljen v Večeru: https://vecer.com/v-soboto/reportaza-osvobojeno-ozemlje-plac-iz-fenomena-raste-v-simbol-10322323
