Manufacturers do not want to upgrade old diesels
Proizvajalci si ne želijo nadgradnje starih dizlov
Dizelski avtomobili so danes prepovedani v trinajstih nemških mestih, a 34 sodnih postopkov za prepoved še teče. Sprožila jih je okoljevarstvena organizacija Deutsche Umwelthilfe, ki je zaslužna za nepriljubljeno dizelsko prepoved v Nemčiji.
Nemška mesta se, čeprav se domača vlada in avtomobilski proizvajalci upirajo, pospešeno pripravljajo na omejitev vožnje določenim dizelskim avtomobilom, ki nimajo vsaj normativov Euro 6. Nemški zrak v nekaterih mestih (Hamburg, München, Stuttgart …) drastično presega količino škodljivih plinov, k čemur naj bi bili v zajetni meri prispevali dizelski avtomobili.
Nemška naravovarstvena organizacija Deutsche Umwelthilfe (DUH) skuša s tožbami mesta prisiliti, da uvedejo ukrepe, namenjene izboljšanju kakovosti zraka, in revizijo okoljskih načrtov.
O nekaj let trajajočih sodnih bitkah, odzivih lastnikov avtomobilov in politični gonji proti tej organizaciji smo se pogovarjali z njihovo vodilno strokovnjakinjo na področju prometa in kakovosti čistega zraka Dorothee Saar. Nemška okoljevarstvenica nam pove, da dizelska prepoved danes velja v 13 nemških mestih, hkrati pa njihova organizacija vodi še nadaljnjih 34 sodnih postopkov.
DUH je omenjena v skoraj vsakem besedilu, ki ga najdemo o dizelski prepovedi. Kako pomembno vlogo imate v tem boju?
“Naša ekipa odvetnikov je s prvimi tožbami začela že leta 2011. V prvi vrsti smo hoteli doseči načelo sorazmernosti, ki bi zagotovilo boljšo kakovost zraka v skladju z že obstoječo zakonodajo.”
Od kod potem ideja o dizelski prepovedi? Je bil to vaš predlog?
“Ni bilo čisto tako. Torej, v letu 2011 smo imeli sestanek na ministrstvu za promet. Predstavili smo jim neformalne meritve avtomobila znamke Volkswagen. Ta je na meritvah zunaj laboratorija kazal zelo drugačne rezultate od tistih, ki so jih predstavili proizvajalci. Že takrat smo namigovali, da je nekaj narobe z dizelskimi avtomobili, vendar je ministrstvo trdilo, da ne morejo ničesar storiti. Med sodnimi postopki smo zato zahtevali različne vrste meritev v mestnih središčih. Navkljub vsem analizam in opozorilom, ki so bili predstavljeni na sodiščih, nismo videli nobenega izboljšanja. Dizelska prepoved je zato sledila kot ukrep.”
Kako dolgo je trajalo, da je posamično sodišče odločilo o primeru?
“To je bilo odvisno od stanja na sodišču, časa, ki ga imajo, in tudi zelo od tega, kako blizu jim je področje. Mislim, da je bil München prvi primer leta 2011. Odločitev sodišča je bila znana že čez eno leto: sodišče je naročilo, da morajo oblasti spremeniti načelo sorazmernosti. Sledila je pritožba in potem je spet minilo nekaj časa. V zadnji fazi so se mestne oblasti odločile umakniti svojo pritožbo, kar pomeni, da je veljala odločitev sodišča iz leta 2012. V primeru Münchna je tako skupaj minilo sedem let, ko se ni nič zgodilo. Komaj leta 2017 sta sodišči v Stuttgartu in Düsseldorfu prvič naročili mestom, da izboljšajo načrt o sorazmernosti in naj hkrati razmišljajo tudi možnosti dizelske prepovedi. So pa nekatera nemška mesta že prej uporabljala načelo prepovedi vožnje dizlov, vendar le v nekaterih območjih. Dizelska prepoved je bila tako že poznano orodje, vendar se ga nikoli ni uporabljalo tako široko kot zdaj.”
Kako pa je s sodniki? So seznanjeni s tem, kakšne instrumente lahko uporabljajo?
“Praksa kaže, da so sodniki vedno bolj informirani. Na začetku se je tudi pojavljajo vprašanje, ali lahko sodišče sploh uporabi dizelsko prepoved. No, temu je letos februarja potrdilo višje upravno sodišče, ki je odločilo, da je to pravilni ukrep, če ni druge možnosti.”
Kako pa so Nemci pripravljeni na menjavo svojih starih dizlov?
“Reakcije so bile zelo različne. Veliko ljudi pravi: zakaj naj bi mi plačali stroške? Posebej lastniki novejših avtomobilov so jezni, ker jih zdaj ne morejo več uporabljati. Pravijo, da smo mi krivi, in zavračajo bencinske motorje, saj so dizelski finančno ugodnejši. Na drugi strani so ljudje, ki nas podpirajo; menijo, da se borimo za prave vrednote. Hočejo se znebiti avtomobila, ki tako drastično prispeva k onesnaževanju zraka.”
Katera skupina je številčnejša?
“Tisti, ki se z nami ne strinjajo, so predvsem bolj jezni in zato tudi glasnejši. Mogoče se tudi zato ustvarja vtis, da jih je več. Ne moremo pa mimo dejstva, da je boj za čistejši zrak tudi v Nemčiji pomembna tema. Ljudi zanima, v kakšnem okolju živijo in kakšen zrak dihajo.”
Kakšno zagotovilo bodo dobili lastniki avtomobilov, da po menjavi ali nadgradnji ne bo sledila nova prepoved?
“Če bi lahko zagotovili zadostno količino avtomobilov, ki bodo imeli nadgrajeni motor, in druge ukrepe, potem bi se to moralo kmalu poznati pri analizi zraka. To bi pomenilo, da nove prepovedi ne bi bile potrebne. Ampak ta proces zahteva tudi spremembo mobilnosti in še kakšne druge posege.”
V kakšnem obdobju pa pričakujete, da bodo vidni prvi rezultati?
“Če bo regulacija začela veljati naslednje leto, lahko pričakujemo, da bo zrak v centrih nemških mestih že v dveh letih občutno čistejši. Obstajajo pa mesta, kot je na primer Stuttgart, ki ima resne težave z onesnaženostjo. Tam bo trajalo dlje.”
Kam s starimi dizelskimi avtomobili? Ne moremo se namreč znebiti vtisa, da Nemčija čisti svoj zrak, na drugi strani pa po nizki ceni izvaža rabljene dizle na vzhod in jug Evrope. Kakšen je vaš predlog?
“To je glavni razlog, zakaj zagovarjamo nadgradnjo dizelskih motorjev in ne zamenjavo z novimi. Prodaja starih dizlov ni rešitev. Vendar se morate zavedati, da so države, ki imajo večje težave z dizelskimi avtomobili, na primer Italija. Hkrati tudi druge države počasi uvajajo dizelske prepovedi, denimo Španija. Hkrati se prepovedani dizelski avtomobili prodajajo tudi v ruralnih predelih Nemčije, ne samo na vzhodu ali jugu Evrope. Je pa to tudi odvisno od nacionalnih politikih posameznih držav in tega, kako bo romunska, grška ali ukrajinska vlada reagirala na množični izvoz nemških dizlov.”
Upravno sodišče v Frankfurtu je letos septembra odločilo o dizelski prepovedi, ki bo začela veljati februarja naslednje leto. Beremo, da naj bi prepoved vplivala na četrtino lastnikov avtomobilov v tem mestu. Kaj to pomeni v praksi? Se bodo vozniki znebili svojih avtomobilov? Se bodo izogibali centrov mest, vozili po regionalnih cestah?
“Naša ideja je, da bi lastniki avtomobilov začeli uporabljati javni prevoz, kupili novejše in čistejše avtomobile ali pa nadgradili svoje stare. Najbolj ugodna rešitev za lastnike je nadgradnja starejših dizlov. Težava, ki jo imamo zdaj, je zelo specifična: tehnologija za nadgradnjo dizelskih motorjev obstaja, nekateri proizvajalci avtomobilov ponujajo to možnost, vendar za to potrebujejo tudi pravni okvir, kjer bi bilo natančno opisano, kakšne so zahteve, navodila, omejitve itd. To regulacijo pa morajo podati z ministrstva za promet. Vendar do danes ministrstvo zavrača takšno pravno ureditev. Minister je za zdaj obljubil ureditev za naslednje leto in upam, da jo bo predstavil. Tako se seveda celotni postopek upočasni. Skupina strokovnjakov, ki jo je ustanovilo isto ministrstvo, naj bi pregledala in preverila tehnično in finančno ureditev predloga o nadgradnji. Vendar je tudi ta proces bil vedno znova in znova podaljšan.”
Kakšen je razlog za to podaljšanje?
“Preprost: upor vplivnih avtomobilskih proizvajalcev. Ti zavračajo sistem nadgradnje že kupljenih avtomobilov in je tudi niso pripravljeni plačati. Pravijo, da gre za nazadovanje v proizvodnji. Zagovarjajo, da hočejo denar investirati v novo tehnologijo, ne v nadgradnjo stare. Menimo, da bi morali za nadgradnjo motorjev Euro 5 in 6, ki so novejši, plačati proizvajalci. To pa preprosto zato, ker so povzročili škodo. Kakor hitro bi ministrstvo določilo pravno ureditev o nadgradnji, bi tudi avtomobilski proizvajalci morali sodelovati.”
Vaši predstavniki se tudi pogajajo in sestajajo z vlado. Kako uspešni ste v dialogu s sedanjo vlado?
“Ne bi mogli trditi, da so pogajanja zalo uspešna. Imamo veliko težav pri komuniciranju z ministrstvom za promet. Že pred tremi leti je minister Aleksander Dobrindt zabičal svojemu osebju, da naj ne govorijo z nami in naj ne odgovarjajo na našo elektronsko pošto. Nismo v enostavnem položaju, ker preko sodnih postopkov ukrepamo proti vladi. Pri tem se sklicujemo, da ne opravljajo svojih dolžnosti in ne ukrepajo v skladu z zakonodajo. To je edino, kar od njih zahtevamo: upoštevanje že zapisane zakonodaje. Menimo, da je zelo očiten vpliv proizvajalcev avtomobilov na ministrstvo in tudi neposredno na kanclerko.”
Politika in industrija v spregi
Strokovnjakinja iz organizacije, ki je očitno trn v peti mnogim v nemški avtomobilski industriji, pravi, da je vpliv proizvajalcev avtomobilov na vidnejše politične predstavnike očiten: “Politiki, ki so nekoč sedeli na pomembnih položajih v vladi, danes zasedajo vidna mesta v avtomobilskih podjetjih, in to brez nekih velikih premorov. To ima posledice tudi za nas. Najnovejši primer takšnega vpliva je, da regijska politična skupina CDU iz Baden-Württemberga zahteva vpogled v finančna in davčna poročila naše organizacije. Zakaj to zahteva prav ta skupina politikov? Ker je to regija s sedeži specifičnih podjetij: Bosch, Porsche ipd. Če pogledamo imena v ozadju, vidimo, da gre za vplivne politike znotraj ministrstva in pomembne menedžerje, ki sedijo na vidnih pozicijah znotraj avtomobilskih podjetij.” Je prvič, da politiki iz CDU-ja zahtevajo notranjo preiskavo proti vam? “Ja, prvič. V javnosti želijo ustvariti vtis, da goljufamo, in pa predvsem tudi, da politiki imajo moč, da lahko zahtevajo interne preiskave kogarkoli, ki postopa proti njim,” pravi Dorothee Saar in na vprašanje, ali obstaja razlog za skrb pred morebitnim internim pregledom, jasno odgovori: “Nikakor.”
“Menimo, da proizvajalci avtomobilov vplivajo na ministrstvo in tudi neposredno na kanclerko”
Originally published: https://www.vecer.com/proizvajalci-si-ne-zelijo-nadgradnje-starih-dizlov-6640138
