Od norveških palčkov do Koprive

Projekt za odrasle FIDO zaživel v praksi.

Delavnica za odrasle v Zagorju ob Savi. (Foto: Katja Lihtenvalner)

Delavnice o lažnih novicah in dezinformacijah

V okviru mednarodnega projekta FIDO (iz angleške kratice: “Fighting Fake News and Disinformation”), oz. “Boj proti lažnim novicam in dezinformacijam”, ki smo ga našim bralcem že predstavili, smo v Zagorju ob Savi ter v Trbovljah začeli s pilotnim izvajanjem delavnic za starejše odrasle, ki smo jih poimenovali “Živi laboratoriji”. Partnerska mreža iz Slovenije, Italije, Grčije ter Poljske, ki je z delom začela že lani marca, je na različnih lokacijah Evrope, teoretično znanje prenašala v prakso ter odrasle udeležence poučevala in seznanjala s pojavom lažnih ter zavajujočih vsebin na spletu.

Več kot sto starejših odraslih je to pomlad v štirih evropskih državah sodelovalo pri testiranju novih metodoloških praks o lažnih novicah in dezinformacijah. V Zasavju smo delavnice izvajali konec marca v na novo opremljeni Zasavski ljudski univerzi (ZLU) v Zagorju ob Savi ter mesec dni kasneje enako v prostorih ZLU-ja v Trbovljah.

Prve delavnice smo tematsko razdelili na dva sklopa: v začetnem smo predstavili psevdoznanost in teorije zarot, v drugem pa trolanje.

Kaj vemo o psevdoznanosti in teorijah zarot?

Izraz “psevdo” izhaja iz grške besede ψευδο- (psevdo-) in pomeni lažno, neresnično. Psevdoznanost je tako lažna znanost, ki navaja trditve na podlagi pomanjkljivih ali neobstoječih znanstvenih dokazov. V večini primerov takšne vrste teorij predstavijo trditve na način, da se zdijo možne, vendar imajo malo ali nič empirične podpore. Grafologija, numerologija in astrologija so primeri psevdoznanosti. V mnogih primerih se koncepti psevdoznanosti nanašajo na anekdote in pričevanja, da bi podprle svoje pogosto nedokazljive trditve.

“Zakaj določenim informacijam verjamemo in drugim ne? Kaj nas žene, da nekaterim vsebinam popolnoma zaupamo, v druge pa dvomimo?” je Liza Kokole, andragoginja ter vodja izobraževanja na ZLU nagovorila udeležence.

Liza Kokole skupino odraslih poučuje o psevdoznanosti. (Foto: Katja Lihtenvalner)

S vključevanjem že pridobljenega znanja skozi nenehno diskusijo in preplet aktualnih vsebin so bili udeležencem predstavljeni nekateri primeri psevdoznanosti in teorij zarot. Tema je hitro naletela na aktualno debato o virusu kovid 19, epidemiji ter cepljenju. Kokole je udeležencem predstavila nekatere slovenske spletne strani, kjer lahko preverjajo verodostojnost informacij ter nekatere slovenske vplivneže na socialnih omrežjih, ki posebej intenzivno širijo zavajujoče vsebine.

“Kaj pa storimo, ko nam nekdo prodaja produkt, ki je lažen in neuporaben?” je bilo vprašanje, ki se je pojavljalo na obeh delavnicah. Starejši odrasli so pogosto žrtve internetnih prevarantov, šarlatanov in psevdozdravnikov, zato smo jih z nekaj preprostimi nasveti opozorili, na kak način so lahko pozorni na verodostojnost spletnih trgovin ter lažnih trgovcev.

“Trol? A so to norveški palčki?”

V drugem sklopu pa se je Kokole odločila, da bo udeležencem predstavila internetni trend: “trolanje”.

V internetnem žargonu je “trol” oseba, ki v spletni skupnosti kot so družbeni mediji Twitter, Facebook, Instagram ipd; forumih, klepetalnici, spletnih videoigrah ali blogih) objavlja vnetljiva, neiskrena, škodljiva ali netematska sporočila z namenom, da uporabnike izzove k čustvenim odzivom ali da manipulira z njihovim dojemanjem. Običajno je to namenjeno zabavi trola ali doseganju določenega rezultata, kot je motenje spletnih dejavnosti tekmeca ali manipuliranje s političnim procesom. Internetno trolanje lahko opredelimo kot namerno povzročanje zmede ali škode drugim uporabnikom na spletu.

“A niso troli norveški palčki?” je hudomušno vprašal eden izmed udeležencev, medtem pa so se ostali spomnili znane slovenske “afere Kopriva”, ko je poslanka SDS-a, Alenka Jeraj na socialnem omrežju Twitter uporabljala lažni profil, da je z njim šikanirala politične nasprotnike ter se javno posmehovala iz njih. Jerajeva se je lani februarja nespretno razkrila sama, ko se je malo oglašala iz svojega računa, drugič pa iz lažnega, ki ga je poimenovala Kopriva60918921.

“Afera Kopriva”, poslanka Alenka Jeraj se je razkrinkala sama. (Vir: Twitter)

Trolanje je tudi sicer v Sloveniji tesno povezano z danes opozicijsko politično stranko SDS. Novinarska ekipa spletnega portala Pod Črto, katerega ekipa je več mesecev opazovala obnašanje nekaterih uporabnikov na socialnem omrežju Twitter, ki so širili stranki SDS naklonjena sporočila. Ugotovitve so pokazale, da so računi in fotografije profilov ukradene, identitete uporabnikov pa neznane. Tehnološki gigant Twitter je slovenske račune blokiral, hujših posledic za slovenske uporabnike pa ni bilo. Tudi za političarko Jerajevo ne, ki je bila na zadnjih volitvah ponovno izvoljena in spet sedi v parlamentu.

Bi lahko delavnice izvajali v Prlekiji?

Izvajalci projekta FIDO si želijo, da bi se prakse ozaveščanja o lažni novicah širile tudi v druge slovenske kraje. Zaenkrat skušamo s partnerji na različne načine javnosti čimboljše predstaviti projekt. Metodologija, ki jo bomo razvili, se bo lahko uporabljala v vsaki instituciji za izobraževanje odraslih, a ne samo tam! Pogovor o lažnih novicah in dezinformacijah sodi tudi med študijske krožke, pogovore v knjižnicah ali javnih diskusijah, pred radijske sprejemnike, na lokalne televizije in še kam.

Izpostavljenost lažnim novicam ter disinformacijam je globalni, ne samo slovenski problem. Zato lahko začnemo najboljše z naslavljanjem tega problema na nivoju lokalne skupnosti v že vzpostavljenih socialnih mrežah in institucijah.

Vsakdo, ki bi ga zanimalo, bo imel dostop do metodologije poučevanja o lažnih novicah in dezinformacijah ter teoretičnega priročnika do konca tega leta. Priročniki o izvajanju delavnic ter teoretska osnova bodo dostopni v slovenskem jeziku ter brezplačni za vsakogar. Vendar praksa kaže, da je najboljše izhajati iz lokalnega in kulturnega konteksta ter odraslim temo predstaviti skozi orodja in socialna omrežja, ki jih sami najbolj poznajo.

Seznanjanje z možnimi pastmi na internetu je zato en korak do razvijanja digitalnih kompetenc odraslih, ki bodo ob samostojni uporabi bolj samozavestni, preudarni ter večkrat premislili o tem, komu zaupati.

Katja Lihtenvalner (katja@rusaalkafilms.com)

FIDO logo

Podrobnosti dve leti trajajočega mednarodnega projekta FIDO, “Boj proti lažnim novicam in dezinformacija”, ki ga financira Evropska Komisija pod okriljem programa ErasmusPlus, lahko spremljate na spletni ter Facebook strani.

Originally published at https://www.prlekija-on.net on May 25, 2022.

--

--

Journalist. Greece, Western Balkans #PoliticalExtremism #HateSpeech #FakeNews Head of Research at RusaalkaFilms Monitored #GDtrial I train #MuayThai

Love podcasts or audiobooks? Learn on the go with our new app.

Get the Medium app

A button that says 'Download on the App Store', and if clicked it will lead you to the iOS App store
A button that says 'Get it on, Google Play', and if clicked it will lead you to the Google Play store
Katja Lihtenvalner

Katja Lihtenvalner

Journalist. Greece, Western Balkans #PoliticalExtremism #HateSpeech #FakeNews Head of Research at RusaalkaFilms Monitored #GDtrial I train #MuayThai