Gradnja svobodnega sveta — BOREC

Katja Lihtenvalner
23 min readMay 1, 2024

Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona — PLAC

»V sedanjem času imamo sicer občutek ‒ in to prav zaradi strinjanja s pravnim redom, ki takšnih skupnosti ne priznava kot relevantnih −, da je lahko nekaj bodisi v lasti zasebnika bodisi v lasti države, medtem ko tretje možnosti, možnosti skupnega, nimamo. In to je nevzdržno. Toda hkrati nihče na tem svetu ne more preprečiti ljudem, ki se samoorganizirajo, da bi se samoorganizirali,« Rajko Muršič,[1] kulturni antropolog.

Namesto uvoda

»Stavba na Linhartovi cesti 43 je bila vrsto let zapuščena, zanemarjena in brez življenja. Od danes je odprta za javnost.

V času premnogih kriz — od okoljske, zdravstvene in podnebne do stanovanjske, ter po letih komercializacije in krčenja vključujočih javnih prostorov za vse, smo se odločili, da iz nečesa zapuščenega, opuščenega in propadajočega zopet ustvarimo nekaj živega, avtonomnega in navdihujočega.

Potrebujemo prostor, kjer si lahko zamišljamo drugačen svet, gradimo bolj vključujoče organizirano družbo ter vzpostavljamo enakopravne odnose, ki niso podvrženi zahtevam trga, konkurence in kapitala ali omejeni z zahtevami birokracije, oblasti ali evropskih projektov.
Potrebujemo prostore, v katerih bomo lahko neodvisno delovali, se povezovali, živeli, gradili, ustvarjali in raziskovali. Že pred leti je iz civilne družbe prišel poziv, naj se prostori, ki so v lasti »slabe banke« (DUTB), namenijo izpolnjevanju potreb ljudi in družbe — nenazadnje gre za lastnino, ki je nastala z javnim denarjem, zato bi bilo smiselno, da bi s temi prostori upravljali ljudje. Še vedno ni vse zamujeno. Prostor na Linhartovi cesti 43 je propadal. Ne verjamemo v rušenje in gradnjo novih luksuznih prostorov, ampak si želimo možnosti postopne obnove in prenove, ki bosta skladni s potrebami ljudi in okolice ter bosta spoštovali naravo in ljudi. Ne želimo, da gre stavba po poti premnogih drugih, za sistem nepomembnih, a za ljudi bistvenih objektov. Objekt, v katerega vračamo življenje, je od svojega začetka služil potrebam skupnosti.

Želimo si vzpostavljati prostore, s katerim bomo lahko vsakokratni uporabniki sami upravljali in kjer nas ne bodo omejevali nesmiselni predpisi in pravila sodobne ustvarjalnosti in privlačnosti, ki nam jih vsiljujejo drugi. Želimo si raziskovati in ustvarjati drugačne družbene odnose — trenutni, kot vidimo, vodijo človeštvo v nepovraten propad. Ni nam vseeno.
Vse koalicijske vladne stranke, poleg njih pa tudi stranke Pirati, DeSUS, Vesna in LMŠ, so v predvolilni kampanji na vprašanje iniciative Glas ljudstva odgovorile, da je treba avtonomne prostore zaščititi in da podpirajo vzpostavljanje novih. Zdaj je čas za dejanja. Zato pozivamo vse oblastne organe in institucije, da ravnajo tako, da ne bodo poskušale poseči v na novo vzpostavljeni avtonomni prostor. (https://glas-ljudstva.si/zahteve/177/).

Vse ljudi pa vabimo, da pridejo do nas, vstopijo, da se spoznamo in najdemo ter ustvarimo skupni prostor sodelovanja.

Delovali bomo po demokratičnih načelih soupravljanja in vključujočega sodelovanja, da se bo lahko zagotavljal varen prostor za različne socialne in kulturne aktivnosti ter za delovanje različnih družbenih skupin. Izvajali bomo aktivnosti in prirejali dogodke: nekomercialne projekcije filmov, skupnostne večerje, delavnice za otroke, DIY delavnice (na primer šivanje, kvačkanje, popravila …), okrogle mize, umetniške in fotografske razstave, načrtujemo vzpostavitev ljudske knjižnice, prirejali bomo predstave in še mnoge druge dogodke. Poskušali bomo vzpostaviti prostor za vse, ki jih je družbeno-politična ureditev odrinila na stran in jim odvzela infrastrukturo za njihovo kulturno-politično udejstvovanje ter uresničevanje njihovih prizadevanj.

Še zlasti mladi imamo vedno manj odprtih in dostopnih prostorov za uresničevanje svojih želja ter za skupinsko organiziranje, mnoga društva, nevladniki in kolektivi so bili v zadnjih letih primorani komercializirati in formalizirati svoje delovanje, s čimer so postali nedostopni in nevključujoči za večino. Mladi si želimo prostora, kjer se nam ne bi bilo treba samocenzurirati, se omejevati ali biti nekomu všečni. Želimo si prostora, kjer nas ne bodo obravnavali kot stranke, ki jim je treba ugoditi, kot se to dogaja v mnogih mladinskih centrih in drugih institucijah.

Želimo si participacije, finančne dosegljivosti in odprtosti prostorov, s katerimi lahko sami upravljamo.

Vse vas vabimo, da pridete do nas, vstopite, da se spoznamo in najdemo ter ustvarimo skupni prostor sodelovanja.

Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona, PLAC«

Photo: Katja Lihtenvalner

Tako se je glasilo javno obvestilo in poziv, ki ga je skupnost nove avtonomne cone PLAC, objavila letos 3. septembra, ko so vstopili v prostore zapuščene zgradbe na Linhartovi, kjer je bila včasih menza Cestnega podjetja Ljubljana (CPL).

Takoj so začeli z gradnjo novega drugačnega in avtonomnega sveta.

Kaj pomeni avtonomija prostora?

Plac je zaznamovan z delovanjem avtonomije v prostoru in to ne v kateremkoli prostoru ampak v zasedenem prostoru — skvotu.

Nepremičnina je v javni lasti, vendar z njo upravlja Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB)[2] — ki je že od obstoja leta 2013 deležna mnogih kritik. Računsko sodišče je že leta 2015 v takrat objavljeni reviziji ugotovilo, da »vzpostavitev in delovanje slabe banke v letu 2013 nista bili učinkoviti«. DUTB je v času druge vlade Janeza Janše ustanovilo finančno ministrstvo pod vodstvom Janeza Šušteršiča, nadaljevala pa ga je vlada Alenke Bratušek. DUTB je bil povezan s sumi korupcijskih škandalov, neupravičenimi izplačili, nenavadno visokimi plačami upravnega odbora, očitki o vprašljivem poslovanju, o »netransparentnosti delovanja in dobrega gospodarjenja s skupnim — javnim premoženjem«[3]. DUTB[4] je bil tudi že obravnavana v policijskih preiskavah ter pod lupo Komisije za preprečevanje korupcije.

PLAC je tako tudi odgovor na skorumpirano privatizacijo javnega s strani sumljivih menedžerjev in direktorjev DUTB-ja, ki so za lastne interese vrsto let zlorabljali svoj položaj ter državljanom povzročali ogromno škode.

PLAC deluje drugače: transparentno, odprto in svobodno. Specifičnost delovanja posameznika je v njegovi osebni svobodi, v prepletu delovanja medsebojnih odnosov, ki se ne morejo konstruirati v vsakem prostoru.

»Pomembni prostori nam omogočajo, da se usmerimo v to, “da smo sami seboj”. So varnostni ventil v hitro spreminjajočih se razmerah vsakdanjega življenja. Prostor je kot naš dom, kamor se radi vračamo in se v njem sproščamo. Razmerje med identiteto in prostorom lahko zato opišemo kot kontinuum, katerega pola sta: “ukoreninjenost” in “brezdomstvo”,« o tem piše[5] poljski raziskovalec Przemyslaw Szczygiel.

PLAC-u je uspelo ubranit pred konzumirajočimi vzorci in komercializacijo. Zgradili so izoliran meh, ki zunanji svet vidi včasih kot grožnjo, drugič kot izziv. PLAC je primer dobre prakse, kjer se notranji mehanizmi in dinamika odvija drugače kot v zunanji potrošniški družbi. PLAC je odgovor na nesposobnost mesta Ljubljana, da bi mladim in drugačnim, starim in zavrnjenim, neopredeljenim in zlomljenim, posebnim in svobodnim zagotovila prostor, kjer bodo lahko delovali, ustvarjali in obstajali.

»PLAC ponuja prostor, kakršnega v Ljubljani ne moreš več najti. Tudi Metelkova ni več to, kar je bila sprva mišljena. PLAC ti omogoča, da ti ni treba bit potrošnik, vključuješ se po potrebi. Opolnomoči te sodelovanjem, odkriješ svoje potenciale, vključuješ se toliko kot zmoreš, kot lahko. Lahko prideš in greš svobodno, ne da bi ti kdo izstavil račun za to. ROG je bil zadnji prostor, kjer je vladala takšno stanje,« avtonomijo v prostoru opisuje Žuža, članica skupnosti PLAC-a, ki je tukaj že od njene zasedbe. Pravi, da je svoboda odločanja v prostoru specifičen pojav, ki ga Metelkova zaradi usmerjenosti v potrošništvo, nima več. Pohvali pravilo PLAC-a, da ne obratuje šank in da tako prostor obiskovalcem ničesar ne prodaja.

»Zdi se mi, da ko imaš neko ponudbo, se stvari hitro sprevržejo. Ne da je to samo po sebi narobe, ampak če nimaš varnostnih mehanizmom, se situacija hitro sprevrže. In to je posebnost PLAC-a,« opiše. Sediva na udobnem fotelju, ki je donacija sosedov. O avtonomiji nadalje razmišlja: »Če bi bila zdaj v komercialnem prostoru, bi plačala za servis in za pijačo. Tukaj moram za vse poskrbeti sama. Če hočem piti pivo, si ga moram prineseti. Sami določamo ali bomo tukaj kadili ali ne. Kaj bomo počeli in kdaj. Lahko gremo trenirat, lahko gremo čistit, ustvarjat. V lokalu pa si pač omejen. Tam vladajo pravila drugih, tukaj vladajo pravila nas.«

Petek večer je. Jero je v PLAC-u in se druži z ostalimi člani skupnosti. Od odprtja je tukaj zelo pogosto. Pravi, da mu ta prostor trenutno pomeni »vse v življenju«.

»Če ne bi bilo PLAC-a, bi bil zdaj doma sam. Zame je to prostor druženja, prostor izmenjevanja idej in pogledov. Tukaj se odvija drugačna perspektiva, kot se je v ROG-u, ker je veliko večji poudarek na mladih. Dinamika prostora je veliko usmerjena v mlade. Odvija se program. Če ga ni, počnemo kaj drugega: prenavljamo, čistimo, obnavljamo. Prostoru na tak način damo dušo in življenje,« pojasni ter nadalje razmišlja o tem, kaj avtonomija pomeni v PLAC-u in kako se to razlikuje od privatnih prostorov: »Pijačo si moraš sem prinesti sam. Hkrati moraš na koncu počistiti za sabo. To prinaša odgovornost, ker ni čistilke, ki bo za tabo počistila. Najbolj se ta odgovornost odvija skozi skupnostne procese, skozi problem, ki se pojavi, ki ga potem skupno rešimo, kar nam do sedaj večinoma uspeva.«

Še en redni član skupnosti vidi odgovornost do prostora kot pomembno karakteristiko PLAC-a:

»Ljudje sami skrbijo za prostor, saj se tako počutijo bolj odgovorne. To je pomembno posebej za mlade. Ljudje prostor dojemajo na drugačen način. Razvija se svobodna volja, ko se ljudje sami odločajo in ustvarjajo,« pojasni Andraž ter dodaja: »Živimo atomizirana življenje. Plac nam omogoča, da od tega pobegnemo.«

Avtonomija prostora je specifičnost, ki je dejansko ne moremo opisati, ampak jo lahko samo začutiš. Ena od članic tako opiše, kako se ji je spremenil svet, od kar se udejstvuje v PLAC-u: »Komercialni lokali so zame postali dolgočasni in v njih se več ne počutim dobro. Sploh več ne zahajam v njih.«

Potrebe po svobodnih in odprtih prostorih v Ljubljani, so nastajale že dolgo, od kar je ROG leta 2021 doživel nasilno deložacijo. V PLACU-u je večkrat slišati kritike na račun edine avtonomne cone, ki je do sedaj še bila prisotna v prestolnici: AKC Metelkova. Pri tem so najbolj ostre mlajše generacije, ki opozarjajo, da nekateri starejši skvoterji vladajo Metelkovi kot »svete krave«. Prostorov ne prepuščajo mlajšim, ampak so tam že desetletja. Člani PLAC-a so tudi v skupščini ostri do njih, elitizem Metelkovcev pa se omenja celo kot enega od povodov za nastanek PLAC-a.

Photo: Katja Lihtenvalner

Skupščina — glavni organ PLAC-a

PLAC deluje po principih horizontalne demokracije. Že od njenega začetka so člani skupnosti PLAC razdeljeni v delovne skupine, preko katerih delujejo. Na uvodni skupščini pred zasedbo, ko so se zbrali vsi kolektivi, je bilo ustanovljenih več skupin: skupina za prvi dan, skupina za varnost, programska skupina, skupina za odnos z mediji in PR, infrastrukturna skupina; skupina, ki upravlja s kuhinjo, telovadnico, organizira koncerte. Delovne skupine so fleksibilne in njihova struktura se spreminja: če ni več potrebe po njih se skupina razpusti (skupina za prvi dan se je po koncu zasedbe razpustila, ker ni imela več svojega poslanstva), dočim se lahko oblikuje nova skupina, če pride do potreb. Delovne skupine imajo možnost, da o nekaterih stvareh odločajo tudi same in sprejemajo odločitve znotraj. Če pa se odločitev dotika celotne skupnosti, oblikujejo sklepe in jih predstavijo na glavni skupščini, kjer predlogi gredo skozi diskusijo in se potem o njih odloča.

»PLAC deluje v okviru delovnih skupin, ki imajo vsaka svojo funkcijo. Organizirani smo nehierarhično in horizontalno. Vendar to ni stalnica, ker smo skupaj komaj dva meseca. Skupine se srečujejo po potrebi, vendar delujemo preko glavne skupščine, kjer se uporabniki srečujejo dvakrat na teden,« nam pojasni srednješolka Ana, ki je v skupnosti PLAC-a že od vsega začetka.

Skupščina je glavni organ skupnosti. Na začetku so se člani srečevali vsak drugi dan, potem pa so skupna srečanja zmanjšali. Na skupščino so vabljeni vsi člani, načeloma sedijo v krogu. Določi se moderatorja in zapisnikarja. Najprej se pobere točke dnevnega reda, ki so vezane na delovanje skupnosti, zadnja točka je »razno«. Moderator pazi na to, da se člani skupščine držijo določenih pravil, ki so bila postavljena že na uvodni skupščini pred zasedbo prostora.

SMERNICE:

· DVIGUJEMO ROKE

· MODERATOR DA BESEDO

· PREDNOST IMA, KDOR ŠE NI GOVORIL

· SPOŠTUJEMO SE, POSLUŠAMO SE

· NE MONOLOG, NE DIALOG, DISKUSIJA VSEH

· BODIMO KRATKI IN JEDRNATI

· ENA TEMA NAENKRAT

· BREZ STRANKARSKIH VZGIBOV

· NE DISKRIMINIRAMO

· BREZ SEKSIZMA, ŠOVINIZMA IN DRUGIH OBLIK NASILJA

Ko so uvodoma v septembru skupščine še bile na prostem, so bile smernice nalepljene na zunanjem zidu, kasneje se je velik papir z na črno napisanimi pravili preselil v notranje prostore. Zaželjeno je, da skupščina traja do dveh ur in moderator je tisti, ki pazi na časovni potek in ga uravnava.

»Skupščina je dejansko neformalna intimna diskusija članov skupnosti, kjer skozi predloge, diskusije in razprave, skupnost sklepa odločitve o delovanju. Člani sklep sprejmejo tako, da se skupaj odločijo o epilogu. Obvelja načelo večine,« nam pojasni Tina, ki se redno udeležuje skupščin. »Včasih zaradi obvez na faksu ali dela, ne zmorem prisostvovati pri ostalih dejavnostih PLAC-a. Navkljub vsemu se skupščin skušam udeleževati, ker sem opazila, da se tam sklepajo pomembne odločitve, ki vplivajo na vse nas. Če na skupščine hodijo ljudje, ki imajo samo dosti prostega časa in odločajo o nas vseh, se mi to zdi zelo škodljivo,« nam zaupa. Pojasni tudi, da je dinamika skupščin lahko zelo raznovrstna. Na začetku je npr. opazila, da so prevladovali tisti, ki so se znali boljše izražati, ali boljše formulirati svoja razmišljanja. »Pri tem se je res poznalo, da imajo nekateri, ki so prej delovali v ROG-u ali so še vedno aktivni v drugih skupščinah na Metelkovi, prednost. Mi mlajši ali neizkušeni smo ostali od zadaj. Pogosto smo bili neslišani, šepetali smo si med sabo in se pritoževali. Slišalo se nas ni veliko,« se spomni Tina, ki se je skozi čas opogumila in zdaj tudi ona pogosto pove svoje mnenje, kar pravi, da zelo pozitivno vpliva tudi na njeno samopodobo. »To da sem v varnem okolju sigurno pomaga, hkrati so se skozi zadnje obdobje ljudje, ki nimajo ničesar skupnega s tem projektom malo odmaknili. Opazila sem npr. da so sem hodili posamezniki, ki so bili vljučeni tudi v druge skupščine, sodelovali niso pri nobenih aktivnostih PLAC-a, na skupščine pa so vseeno hodili in odločali o nas vseh. Zdaj jih videvam vedno redkeje,« opisuje.

Skupščina se načeloma ne snema oz. za to posameznik rabi dovoljenje ostalih. Gre za zasebno zasedanje članov, zato tudi ni zaželjeno, da so v njem posamezniki, ki niso del skupnosti. V nekaterih primerih se lahko skupščine udeležijo obiskovalci, ki bi v prostoru želeli organizirati kakšen dogodek, si želeli rabo katerega od prostorov. V takšnih primerih se predstavijo in povedo, kako bi si želeli biti vključeni.

Skupina PLAC-a je poleg delovnih skupin in skupščine vključena tudi v razvejene komunikacijske mreže, ki so jo vzpostavili preko ene izmed mobilnih aplikacij. Tam se vedno obveščajo o aktualnih temah, debatirajo, delovne skupine pa delujejo v posebnih komunikacijskih kanalih.

Medijska skupina PLAC-a je na socialnih omrežjih vzpostavila tri račune:

Instagram: PLAC (@avtonomni_plac) • Instagram photos and videos

Facebook: (1) PLAC — Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona | Ljubljana | Facebook

Twitter: Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona (@avtonomniPLAC) / Twitter

Medijska skupina je dosegljiva preko elektronske pošte: media.plac@proton.me, programska pa preko: program.plac@proton.me

Ključniki (hashtagi), ki se pogosto uporabljajo na socialnih omrežjih, so: #avtonomniPLAC #PLAClj

Vzpostavila so se tudi nekatera dodatna pravila pri delovanju PLAC-a: v prostoru ni mogoče kupiti pijače in hrane. Četudi je šank ostal od stare menze gradbenega podjetja, ni delujoč. Obiskovalci si morajo svojo pijačo in hrano prinesti sami. Skupnost deluje na podlagi prostovoljnih prispevkov. Obiskovalce se spodbudi, da ob obisku donirajo v zato narejena škatlice, ki se jih pogosto najde na šanku. Denar se porabi za delovanje in obnovo PLAC-a.

Skupnost PLAC se je v dveh mesecih in pol delovanja podarilo ogromno količino donacij: hladilnik, veliko številko stolov, miz, sedežnih garnitur, piano, barve za pleskanje, delovno orodje, veliko količino knjig in knjižnih zbirk, oblek in čevljev, kuhinjske posode, kozarcev, loncev in skodelic, projektor, hrano itd. Nekateri ljudje donacije prinesejo sami, v skrajnih primerih dostavo uredijo člani skupnosti. To je bila posebej praksa na začetku, ko še niso imeli interierja.

Photo: Katja Lihtenvalner

»DUTB s posestvom ravnala kot svinja z mehom«

Skupščina Placa je kmalu po zasedbi nagovorila tudi oblastnike in upravljalca DUTB v javnem pismu, kjer je tudi popisala v kakšnem stanju so našli zapuščeno stavbo na Linhartovi.

»Upravljalca in lastnika »slabo banko« (DUTB) je država ustanovila, da bi reševala propadajoča podjetja, sumljive naložbe in netransparentne investicije vse na račun vseh nas. S prostorom na Linhartovi cesti 43, ki je bila prilastninjena z javnim denarjem, je upravljala kot svinja z mehom. Dovolila je, da se je prostor pogrezal sam vase, gnil in se utapljal v smradu, vlagi in gnilobi. Takoj, ko smo ji vdihnili življenje, pa so nad nas začeli pošiljati policijo. Čeprav so tudi sami policisti ugotavljali, da na mestu ni nobene kršitve, nas že od včeraj nadlegujejo in popisujejo med pometanjem, kuhanjem in pogovori,« so zapisali 4.9.2022.

Policija je v prostore res vstopila nemudoma po zasedbi 3.9.2022 in popisala prisotne. Potem so naslednjega jutra prišli zgodaj in spet vse popisali, vendar niso ugotovili kršitve.

»Po včerajšnji delovni akciji je policija danes okoli pol devete ure zjutraj nasilno vdrla v prostor, pri tem dva uporabnika grobo odrinila, popisovala ljudi ter se nasploh vedla nekorektno in nespoštljivo. Naloga nam niso pokazali, vprašanje je, če so ga sploh pridobili. Pripadnik policije je celo dodal, citiramo: “To je naše”, (nanašujoč se na prostor),« so poročali člani novoustanovljene skupnosti Plac.

Obrnili so se na oblast. Pri tem je vredno omeniti, da so člani skupnosti Plac nemudoma po zasedbi policijo, ministrstva in medije obvestili o svojih namenih, da prostor odpirajo za javnost.

»Od Vlade Republike Slovenije, ministrstva za kulturo in koalicijskih partnerjev pričakujemo, da nas pri naših namenih podprejo, da nam pomagajo graditi zdravo in odprto družbo,« so nagovorili oblast. Obrnili so se tudi na upravljalca slabo banko:

»Na drugi strani ima »Slaba banka« zdaj zgodovinsko priložnost, da naredi nekaj »dobrega«, da investicijo preusmeri v mlade, v kreiranje drugačne okoljske, zdravstvene in stanovanjske politike. V projekt, ki bo ustvarjal ideje za prihodnost, za drugačen svet, v projekt, ki bo osmišljal življenja tistim, ki si ne želijo živeti znotraj družbenih in ekonomskih kalupov.« Pri tem so izrali tudi pričakovanja, da DUTB: »nad nas ne pošilja policije in varnostnikov ter se odloči, da se bo vendarle postavil na pravo stran zgodovine«.

Oglasil se je tudi upravljalec DUTB[6], ki je 5.9.2022 zapisal, da »prodajo objekta, ki ga je odplačno prevzela iz stečaja nekdanje družbe CPL, oglašuje kot investicijsko priložnost. Hkrati pa si s pripravo OPPN, ki na tem mestu predvideva gradnjo večstanovanjskega objekta ali oskrbovanih stanovanj, prizadeva dvigniti vrednost nepremičnini in s tem sebi ali novemu lastniku olajšati njen nadaljnji razvoj.«

DUTB[7] je septembra 2022 na svoji spletni strani 18.366,00 m² zemljišča ponujala za 6 milijonov evrov.

Premier Robert Golob se je na dogodku[8] ob 100 dneh vlade 8. 9. 2022 na vprašanje Marcela Štefančiča, ali bo država pustila živeti PLAC, dejal: »Vem, da v tem trenutku država jo pusti živeti. Nisem zasledil nobenega resnega konflikta. Odzval sem se tudi na njihovo sporočilo. Dokler ne obstaja družbeno koristen namen, za kar se bo ta stavba namenila, je prav, da tam živi skupnost.« Z nasmehom na ustih je dodal, da ima sam v resnici PLAC »raje kot DUTB«.

V naslednji fazi je DUTB člane skupnosti PLAC povabil na sestanek 21.9.2022 v njihove prostore na Davčni 1. Srečanja so se udeležili štirje delegati skupščine PLAC , ki so se srečali z vršilcema dolžnosti izvršnega direktorja Žigo Feiferjem ter Mitjo Križajem. Prisoten je bil tudi Miha Perme, ki je bil v stiku s predstavniki PLAC-a ter moški, katerega identiteta ni bila jasna, ni pa tekom sestanka spregovoril nobene besede.

V imenu DUTB sta pretežno govorila Feifer in Križaj med drugim sta izjavila, da se »ne strinjajo z zasedbo«. Morda, če bi prišli prej in jih »prosili za uporabo bi to pravno lahko uredili«. Lahko bi najemali ali vzpostavili »poslovne odnose«, kjer bi »se upoštevale pravice obeh strank, tudi subvencionirane možnosti obstajajo«. Po njihovem mnenju »je objekt nevaren, nepremičnina pa v razvoju«. Ocenili so, da »nastaja finančna škoda, v milijonih izgubljamo zaradi skvoterjev« ter dodali, da vidijo »trk dveh konceptov«. »Predstavljajte si, da babica deset let uporablja zemljišča in potem ga neki cirkusanti kar zasedejo. A bo babica s tem zadovoljna? Pa ne mislim zdaj, da ste vi cirkusanti«ter posvarili: »To ni zastonj južna.«

Predstavniki PLAC-a so na sestanku predstavili svojo vizijo razvoja zemljišča, ki med drugim vključuje: »dolgoročno strategijo razvoja v skladu z javnim interesom, ki smo ga sicer začeli izpolnjevati že z odprtjem PLAC-a za javnost. Javnemu interesu bo v največji meri zadoščeno, če bodo na tem območju zrasla zadružna stanovanja, Plac pa bo integralni del te soseske«. Ker so bili posamezniki iz strani PLAC-a pooblaščeni samo za to, da predajo sklepe skupščine, strani nista sklepali dogovorov.

»Transparentnosti si želimo tudi mi. Svet pa vidimo drugače. Naša skupščina je vlada. Podpiramo dialog z Ministrstvom za Delo in Ministrstvom za kulturo. Pripravljeni smo iti v dialog z vlado, če odloči s sklepom, je to za nas zadnja beseda. Sklep vlade je za nas zadnja beseda,« so strnili predstavniki DUTB.

Strani sta se potem poslovili in se odločili, da bosta rešitev iskali preko vladnih predstavnikov in preko pristojnih ministrstev.

Predstavniki PLAC-a so to storili takoj ter 28.9.2022 javno pismo naslovili trem predstojnim ministrstvom (Ministrstvo za kulturo; Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), premierju Robertu Golobu ter nekaterim medijem, kjer so med drugim zapisali: »že od odprtja delujemo za javni interes in v javno dobro. Izvajamo izobraževalni, kulturni, mladinski in socialni program. Posebno pozornost namenjamo marginaliziranim skupinam, razvoju alternativne kulture, ustvarjanju novih ekoloških konceptov ter predvsem grajenju skupnosti.« Pozvali so Goloba, da »se s sklepom vlade javno zavzame proti deložaciji in vsaj do odločitve o dolgoročni prihodnosti tega prostora sprejme moratorij na kakršenkoli posege v PLAC s strani DUTB ali vlade«.

Premier Golob je skupnosti odgovoril 28.9.2022 iz mobilne naprave: »od jutri na poti v tujini. preucim, premislim. vedno sem za posten, odprt in spostljiv dialog. ker edino na ta nacin lahko najdemo odgovore na vse, pa se tako kompleksne izzive. vse dobro 🌞🌞🌞«

Premier Golob se potem ni več oglasil, zato so ga 14.10.2022 predstavniki PLAC-a spet pozvali »na delovno kosilo ali delovno večerjo v Plac, saj bi tako ubili več muh na en mah. Tako boste lahko uživali v hrani naših kuharskih mojstric in mojstrov, videli boste Plac in kako delujemo v njem, zraven bomo pa še vzpostavili dialog.« Predlagali so srečanje naslednji teden. Golob se jim več ni oglasil.

V petek 11.11.2022 je DUTB skupnosti PLAC posredoval dopis z naslovom: »Predstavitev stališč in pričakovanj DUTB v zvezi z objektom na Linhartovi 43 v Ljubljani«.

Med drugim so zahtevali, »da skupščina PLAC imenuje svoje zastopnike — odgovorne osebe z imeni in priimki, ki bodo v imenu in za račun skupščine PLAC imeli pooblastila za pogovore s predstavniki DUTB in kabineta predsednika vlade.«

Postavili so rok 17.11.2022 ter opozorili, da »DUTB ob tem vljudno opozarja, da v nasprotnem primeru pogoji za pogovore niso vzpostavljeni, posledično pa bo DUTB, z namenom zavarovanja legitimnih in zakonitih interesov ter ustavno varovanih pravic, primorana uporabiti dopustno pravna sredstva in ukrepe«.

V naslednjem odstavku je DUTB pripadnike PLAC-a obtožil, da so »prišli do neupravičene obogatitve na račun državljanov Slovenije. Na tej podlagi je DUTB potencialno oškodovana tudi za dodatne stroške za uporabnino objekta v znesku 4.906,00 EUR mesečno, poleg tega pa še za 1.174,00 EUR iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na mesec. Pri tem navedeni zneski ne upoštevajo višine obratovalnih stroškov (elektrika, voda).«

Napovedli so svoj prihod: »17. novembra 2022, ob 10.30 uri, ker bodo ustrezni zunanji strokovnjaki izvedli ogled«.

Pri tem velja še omeniti, da so bili PLAC in DUTB dlje časa v dogovoru, da prvi drugim sporočijo datum obiska, ki bi jim ustrezal. PLAC je DUTB-ju predlagal več datumom, vendar podjetju nobeno ni ustrezalo.

Vse do oddaje tega članka skupščina PLAC-a, DUTB in vlada še niso našli soglasja.

PLAC dobro sprejet

O novem avtonomnem prostoru so pisali vsi večji mediji: STA, RTV, Delo, Dnevnik, Mladina, Slovenske Novice, N1, poročal je Val 202, Radio Študent, poročali so tudi v rubriki Kultura na RTV SLO.

Mediji so po večini pisali naklonjene članke skupnost so poimenovali »skvoterji«, »mestni alternativci«, »samozvani uporabniki prostora«, »alternativci«, »uporabniki začasnega novoustanovljenega avtonomnega prostora«, ipd.

Odzvale so se tudi nekatere politične stranke.

V Gibanju Svoboda so izrazili, da podpirajo prizadevanja, da zgradbe, ki že dolga leta propadajo, na eni strani dobijo novo vsebino, na drugi strani pa številnim nudijo prostor za njihovo kreativno izražanje, izobraževanje in socialne programe, a le, če so varne za uporabo. Prav tako si želijo, da uporabniki in lastniki tovrstnih prostorov sedejo za skupno mizo in v dialogu najdejo skupno rešitev.

»V Levici smo in bomo podpirali avtonomne cone, ki vznikajo v zapuščenih stavbah ali na degradiranih območjih ter naš družbeni prostor bogatijo s socialnimi, kulturnimi, umetniškimi in humanističnimi vsebinami, projekti, akcijami. Ti predstavljajo alternativo socialno izključujočim družbenim realnostim, ki so posledica surovega neoliberalizma in kapitalizma. Še posebej podpiramo avtonomne cone, ki delujejo na principih demokratičnega soupravljanja, participativnosti, solidarnosti in vključenosti. Vse to so deklarirani principi nove avtonomne cone ter tudi osnovne vrednote in politike naše stranke,« je v sporočilu za javnost[9] napovedala koalicijska Levica.

»V kolikor bi državna in lokalna oblast bile zmožne videti in nasloviti potrebe marginaliziranih družbenih skupin, do tovrstnih zasedanj niti ne bi prihajalo. Neprestana grožnja deložacije in pomanjkanje osnovne infrastrukture omejujejo potencial tovrstnih skupnosti. V kolikor bi bila družba in država do njih bolj odprti, bi lahko takšne skupnosti tudi veliko več doprinesle. Pirati se zavzemamo za sistemske posodobitve državnega kulturnega modela, da bo ta predvidel potrebe in vzpostavil pogoje za delovanje prezrtih vidikov kulture,« so zapisali zunaj parlamentarni Pirati na Facebooku.

Mestne oblasti prestolnice so se tokrat v nasprotju z ROG-om, kjer so bile lastniške pravice nad njihovim nadzorom, umaknile.

»Ni moja zadeva, ker je v državni lasti in se država s tem ukvarja. Seveda je fajn, da je avtonomija. Ampak jaz mislim, da mora biti oboje združeno. Ne glede na to, ali je to javna lastnina ali je to privatna lastnina, mora neki zakon biti,« je sporočil[10] ljubljanski župan Zoran Jankovič.

K dialogu so pozivali na ministrstvu za kulturo: »takšni prostori so pomemben poligon kreativnega delovanja ter avtonomna središča neodvisnega kulturnega ustvarjanja, socialnih politik družbenih gibanj in vseživljenjskega izobraževanja izven institucij, zato tudi razumemo prizadevanja mladih kulturnic in kulturnikov ter drugih uporabnic in uporabnikov po začasni rabi na novo ustanovljenega avtonomnega prostora«.

En mesec po obstoju je o Placu pisala tudi spletna stran povezana s katoliško Novo Slovenijo, Domovina[11]. Pri tem avtor Vid Sosič ugotavlja, da »ima primer tudi politične razsežnosti, se kaže v tem, da imajo skvoterji na Placu podporo pri določeni, t. j. levi, politični opciji. Tudi pri predavanjih in nastopih je politična usmerjenost očitna, z občasno kritiko prejšnje, desno-sredinske vlade. Predstavniki slednje, torej trenutne, opozicije se sicer zaenkrat do Placa niso opredelili, niti ni bilo zaslediti, da bi ga omenjali.«

To sicer ni res. Poslanka nekdanje vladajoče stranke SDS Alenka Jeraj, se je oglasila že 9.9.2022 in postavila[12] poslansko vprašanje, kjer skupnost PLACA naslovi kot »kulturnike« ter sprašuje: »kako Vlada RS komentira izjavo ljubljanskega župana, da je usoda Participativne ljubljanske avtonomne cone — Plac v rokah vlade? Ter kako namerava Vlada RS ukrepati glede Participativne ljubljanske avtonomne cone — Plac? Zanima me tudi, kakšno je stališče Vlade RS glede nepooblaščenih in protipravnih zasedb nepremičnin s strani katerega koli državljana?«

POP TV se kljub vsemu, da je v neposredni soseski, ni oglasil niti enkrat samkrat in o Placu tudi niso poročali vse do 15.11.2022, ko so objavili[13] članek z naslovom »Naselili so se v zapuščenem objektu DUTB, zdaj nezadovoljni s pozivi k plačilu ‘računa’«. Pri tem so uporabljali fotografije posnete prvi dan vstopa v stavbo, ki kažejo zamašene toaletne školjke in zanemarjen prostor. Vplivnost spletnega portala 24ur.com na slovensko javnost se je izkazal v vsej svoji moči: na skupnost PLAC se je vsulo ogromno negativnih komentarjev uporabnikov iz vse Slovenije, ki PLAC-a nikoli niso spoznali v živo.

Podpora je nadalje prihajala iz strani mnogih iniciativ, društev, inštitutov in posameznikov: Glas ljudstva, KC Pekarna, Ambasada ROG, Inštitut za politike prostora, Iskra, Rok Terkaj-Trkaj itd.

Objekt so si prišli ogledat tudi različne skupine študentov: študenti pokrajinske arhitekture iz nemškega Hannovra, študentje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, študentje etnologije in socialne antropologije iz Filozofske fakultete v Ljubljani, socialni pedagogi iz Pedagoške fakultete v Ljubljani. Študentje iz Fakultete za socialno delo so že napovedali, da bodo v Placu opravljali predavanja, raziskovalne naloge ter pisali magistrske. Predstavit so se prišli tudi študentje iz AGRFT-ja, ki bodo v PLAC-u snemali filmski projekt. Prostor so v izvenšolskem času obiskujejo tudi dijaki gimnazije Poljane in Bežigrajske gimnazije, pa tudi profesorji iz različnih fakultet.

Photo: Katja Lihtenvalner

Program — stik z zunanjim svetom

Program je gonilni motor PLAC-a. Med drugim je stičišče z zunanjim svetom in z lokalno skupnostjo. To je trenutek, ko se skupnost PLAC-a odpre za javnost, ji omogoči ustvarjanje in izražanje v prostoru, povezovanje, druženje, to je čas za diskusije, odprte debate, ples in spoznavanje. PLAC strogo spoštuje Zakon o varstvu javnega redu in miru, zato po 22h ni programa v prostoru oz. je jakost le-tega znižana na minimum. Izvajalci v PLAC-u ne morejo svojega dela prodajati ter pobirati vstopnine. Lahko pa pobirajo prostovoljne prispevke.

Promocija poteka v navezi programske in medijske skupine. Programska najprej na urnik uvrsti nastopajoče, diskusije, okroglo mizo, predavanja, vaje, generalke itd. preko interno dostopnega programa, ki je objavljen na pad.riseup.net. Spodbujeno je, da izvajalci sami pripravijo promocijsko gradivo svojega dogodka, da predložijo opis dogodka, da izdelajo tudi javni dogodek na Facebooku. Ves ta material potem medijska skupina v različnih ciklih objavlja na socialnih omrežjih Facebook, Twitter in Instagram. Tudi člani medijske skupine imajo dostop do programa. Pri tem se spodbuja tudi ostale člane, da sodelujejo s svojo kreativnostjo: ena izmed njih je tako zadolžena za grafično podobo, fotograf za foto material, ipd. Tudi ostali člani skupnosti lahko preko skupne diskusije na mobilni aplikaciji pošiljajo material, ki želijo, da bi ga medijska objavila na socialnem omrežju.

Skupnost PLAC-a svoje spletne strani nima. Socialna omrežja ter dva kontakta za elektronsko pošto sta edina dva načina, kako vzpostaviti stik s skupnostjo PLAC-a.

V dveh mesecih in pol delovanja so v PLAC-u izvedli naslednje delavnice: šiviljska delavnica, delavnica vezenja in kvačkanja, učenje elektro inštalacije,

V dveh mesecih in pol so v PLAC-u nastopali mnogi umetniški kolektivi, društva in posamezniki. V PLAC-u je tako večkrat nastopila ena izmed najbolj znanih slovenskih klovnes Tina Janežič; Ryuzo Fukuhara in Rajko Muršič, Lego Lassi, The Snot, CarlxJohnson, Tachyon, gledališka skupina Božekako iz dnevnega centra aktivnosti za starejše itd.

Slišali smo lahko diskusije, predavanja in okrogle mize kot npr.: »Avtonomija prostora in koncepti začasne rabe skozi primer ROG-a«; prenos mednarodne konference »Ženske, ki tkejo prihodnost«; »Mačjak in anarha-principi organiziranja«; okrogla miza: medijsko poročanje o Ljubljani itd. Vrtili so se dokumentarci, filmi in vizualne projekcije.

Mu Aikido, BJJ, treningi samoobrambe in vaje sodobnega plesa so postali stalnica v PLAC-u. Člani PLAC-a so v kleti konstruirali telovadnico, kjer imajo nekatere skupine tudi zaprte treninge.

Skupnost PLAC je povezana s večimi iniciativami, ki delno delujejo tudi v prostorih. Pri tem posebej velja omeniti iniciativo »Kje bomo pa jutri spali?«, ki je »platforma, ki povezuje ljudi v boju za primerna in dostopna stanovanja«. Člani PLAC-a so se tako npr. že pridružili javni intervenciji, ki jo je izvedla ta skupina. Hkrati nekateri člani delujejo v obeh skupinah. Tematiziranje stanovanjske problematike je bilo v veliki meri podprto s strani Zadrugatorja, ki je »stanovanjska zadruga, ki razvija pilotni projekt v Ljubljani in si prizadeva za sistemsko ureditev stanovanjskega zadružništva«.

Skupnost PLAC-a je postala del fluidne mreže aktivističnih skupin, iniciativ in kolektivov v Ljubljani, ki verjetno gradijo nekaj, kar bi širše lahko označili z »gibanjem«. Pri tem so pomembno vlogo odigrale tudi nekatere institucije manj formalnega pomena, kot je npr. Radio Študent. Ta je skupnosti PLAC pomagal pri promociji, organizaciji in tehnični podpori že od prvega dne zasedbe. Nadalje je bilo v okviru RŠ ali pa s podporo organiziranih več dogodkov, ki so bili dobro obiskani. Npr.: »Soočenje kandidatov za lokalne volitve 2022« in »Čisto bolana teorija 2«.

Razprave na temo deinstitucionalizacije oseb z mentalnimi težavami so se ponavljale v serijah, podobno kot tiste o stanovanjski in kurdski problematiki. Čistilno pospravljalne akcije so organizirane vsako soboto. Na njej se zbirajo člani skupnosti in obiskovalci ter se vsak teden lotijo pospravljanja prostora.

PLAC tako obstaja, diha in živi skozi utrip skupnosti. PLAC pomeni začetek nove dobe v Ljubljani. Odprl je drugačni način razmišljanja. Je drzen, izzivalen in pogumen. PLAC gradi vizijo o tem, da nam ni treba biti uniformiranci, dopušča drugačen svet, v katerem smo lahko svobodni. Zato je PLAC avtonomna cona, je odgovor na neoliberalni model potrošništva. PLAC je iluzija. PLAC je prvi eksperiment mnogih in zadnji poizkus nekaterih. PLAC je življenje samo.

Photo: Katja Lihtenvalner

Namesto zaključka:

“Skrajni čas je, da se vprašamo, ali nam je všeč trenutna družbena ureditev,” pravi soavtor uspešnice Pričetek vsega: Nova zgodovina človeštva. David Wengrow poudarja, da si je ljudem zelo težko zamisliti, da bi se znova igrali z “glino človeške družbe”. Tako kot so se igrali naši pradavni predniki.

Vseeno obstajajo tudi izjeme, ki si upajo igrati z “glino človeške družbe”. Takšen je PLAC — Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona.

David Wengrow pravi: “Kako bi lahko prišli do resnične radikalne spremembe? Tudi tako, da bi samo to znali povedati. Nekaj ljudi to zna. Četudi tvegajo, da bi jih drugi označili za nore. Takšno izmišljanje na novo in premišljanje sta zelo osovražena.”

Točno to zdaj doživljajo člani PLAC-a. Čeprav jih je okolica in skupnost sprejela, jih nekateri sovražijo in jim očitajoče žugajo, kaj se pa grejo, da razmišljajo izven družbeno začrtanih okvirjev.”

Gašper Andrinek, novinar Val-a 202 v podporo PLAC-u, Facebook, 16.11.202

--

--

Katja Lihtenvalner

Journalist. Greece, Western Balkans #PoliticalExtremism #HateSpeech #FakeNews Head of Research at RusaalkaFilms Monitored #GDtrial I train #MuayThai