German Green Transition: Where does the wind blow?
Nemška zelena tranzicija: Kam piha nemški veter?
Nemška vetrna revolucija izgublja popularnost in gradnja novih vetrnic je upočasnjena. Na političnem parketu pa si z zavračanjem zelene tranzicije in aktualnimi klimatskimi teorijami zarote nabira točke skrajno desni AfD.
Delež obnovljive energije (veter, voda, biomasa ipd.) v proizvodnji elektrike v Nemčiji naj bi po nekaterih študijah letos presegel 40 odstotkov. Nemčija sledi cilju, ki si ga je sama zadala: naj spomnimo, da se je ekonomska sila zavezala, da bo do leta 2030 pridobivala 65 odstotkov svoje energije iz obnovljivih virov, električna energija pa bo po besedah nemške kanclerke Angele Merkel postala “varnejša, zanesljivejša in cenovno dostopnejša”.
Skoraj deset let pred iztekom roka se kažejo razpoke v ambiciozni tranzicijski zeleni politiki (Energiwende), predvsem v vetrni energiji, ki nosi levji delež tega bremena (veter je glavna surovina obnovljivih virov nemške energetske politike).
Resor nemške vetrne energetike piha vedno počasneje predvsem zaradi odpora javnosti in regulativnih ovir, izdajanje dovoljenj pa je vedno počasnejše in bolj zapleteno.
Nemško gospodarsko ministrstvo je zaradi razmer v vetrni industriji septembra letos v Berlinu sklicalo izredni sestanek z namenom, da bi razpravljali o drastični upočasnitvi gradnje vetrnih elektrarn na kopnem. Pred tedni je gospodarski minister predlagal morebitne rešitve problema, vendar je naletel na kritiko koalicijskih partnerjev.
Leto 2019 dobro leto za obnovljive vire, vendar …
Danes se v Nemčiji obrača skoraj 60 tisoč vetrnih turbin na kopnem, ob obali in v morju. Kljub temu da je to največ v Evropi, Nemčija ne dosega cilja za širitev vetrnih elektrarn, ki si ga je sama zastavila. Nemčija se je namreč zavezala, da bo jedrsko energijo ukinila do leta 2022, premog pa do leta 2038. Ta premik ji bo uspel le, če bo državi uspelo znatno razširiti svoj sektor obnovljive energije. Pri tem ima ključno vlogo vetrna energija. Sončna energija je v nasprotju z vetrom prispeva le 10 odstotkov.
Število novih vetrnih projektov se je v Nemčiji letos drastično upočasnilo, lani se je omrežju pridružilo le 743 novih vetrnic, kar je za 1000 manj kot prejšnje leto (80-odstotni upad glede na celo državo).
Na Bavarskem, največji nemški zvezni deželi, jih je začelo obratovati le osem. Industrija je zaskrbljena, ker bi se lahko soočila z razpletom, ki je že doletel nezanesljivo sončno energijo.
Nemčija prav tako ne dosega svojih začetnih ciljev, ko gre za širitev vetrnih parkov na morju. Vendar bi tam lahko naleteli na manjši upor, zato nemška vlada že namiguje, da bi povečanje vetrnih parkov na morju, ki ga podpira tudi vetrna industrija, lahko bila alternativna rešitev.
Danska — pionirka pri vetrni energiji
Danska je ena največjih proizvajalk električne energije iz vetra na svetu. V zadnjih letih proizvede okrog 40 odstotkov vseh potreb po električni energiji iz vetra. Njena vlada pa cilja še višje: leta 2012 je sprejela energetski načrt za povečanje deleža proizvodnje električne energije iz vetra na 50 odstotkov do leta 2020 in na 84 odstotkov do leta 2035. Danska je hkrati največja proizvajalka vetrnih turbin na svetu, kar 90 odstotkov vseh vetrnic je namenjenih tujemu trgu.
Dva bregova, nešteto interesov
Gradnjo novih kopenskih vetrnih projektov vedno bolj ogrožajo različne skupine lokalnih prebivalcev, okoljevarstvenikov pa tudi politične skupine. Slednje (npr. radikalno desničarski AfD) debato izkoriščajo za nabiranje političnih točk proti aktualnim politikom (predvsem proti vladajoči nemški Krščanskodemokratski uniji (CDU) in kanclerki Merkel).
Na nasprotnem bregu stojijo ministrstvo za gospodarstvo, energetski operaterji in njihova združenja
V zadnjih letih so se razširile državljanske iniciative na ravni lokalnih skupnosti. Pri tem posamezne skupine tožijo operaterje, ker trdijo, da se nekateri novi projekti gradijo preblizu stanovanjskih soseščin. To drastično ustavlja širjenje vetrnih projektov. Do pred nekaj leti so bila dovoljenja izdana v desetih mesecih, zdaj traja postopek tudi dve leti. Pri tem so na strani državljanskih iniciativ tudi sodišča; v južni nemški zvezni deželi Bavarski je na primer regionalna vlada uvedla tako imenovano “prepoved 10H” za nove naprave, ki določa, da mora biti razdalja med turbino in naseljem najmanj desetkrat višja od vetrne turbine. Prepoved je leta 2016 podprlo tudi najvišje ustavno sodišče na Bavarskem (Verfassungsgerichtshof) ter tako dodatno otežilo postavljanje novih vetrnih objektov.
Pogosto javni odpor podpirajo okoljski aktivisti, ki so zaskrbljeni zaradi vpliva turbin na prostoživeče živali, ali pa skupine, ki trdijo, da vetrnice uničujejo vizualno podobo okolja.
Podjetja lahko pomagajo lokalni skupnosti
“Za nas je komunikacija z lokalnim prebivalstvom ključna. Predstavili smo nekaj ugodnih rešitev. Ena je npr. dveodstotna tarifa od dohodka, ki bi ga operaterji plačevali za različne projekte lokalnih skupnosti. Predlagali smo jim cel seznam, ki ga lahko predložijo lokalnim oblastem, na njem so popravila ali izgradnja ceste ali pa gradnja vrtcev,” za Večer pove Christopher Zipf, predstavnik nemškega Združenja za vetrno energijo (BWE), ki zagovarja tranzicijsko politiko in podpira širitev vetrne energije. “Operaterji so načeloma odprti za plačevanje tega minimalnega prispevka,” nam pojasni Zipf.
Težava večine energetskih operaterjev danes je, da jih mnogo ne pridobi niti ustreznih licenc. Tako projekti stagnirajo, ideje o obnovljivi prihodnosti pa so vedno bolj nezanesljive. Ministrstvo za gospodarstvo se je odločilo ukrepati.
Okolje in gospodarstvo v sporu
Septembra letos je ekonomsko ministrstvo sklicalo vrh srečanja v nemški prestolnici in udeležile so se ga okoljske skupine, predstavniki industrije, sindikati in aktivisti proti vetrni energiji. Minister za gospodarstvo iz vrst CDU Peter Altemaier, ki se je srečanja udeležil, je obljubil konkretne predloge v naslednjih tednih. Vendar se je tudi tam zataknilo: novi predlogi ekonomskega ministra, ki so luč ugledali prejšnji teden, niso pogodu ministrstvu za okolje, ki ga vodi političarka iz socialdemokratske stranke SPD Svenja Schulze.
“S predlogi se ne strinjamo,” je bila jasna Schulzejeva. Altermaier je bil oster: “Politiki SPD-ja bodo uničili resor vetrne energije.”
Po podatkih bruseljske organizacije Wind Europe (za leto 2018):
Vetrna energija zajema 14 odstotkov vse električne energije v EU.
Dva odstotka od tega prispevajo morske vetrne elektrarne, predvsem na Severnem morju.
V Evropski uniji ima Danska največji delež električne energije iz vetra (41 odstotkov), sledita ji Irska (28 odstotkov) in Portugalska (24 odstotkov), Slovenija je povsem na repu z dvema vetrnicama.
Jedro spora je nestrinjanje zaradi razdalje med vetrnicami in stanovanjskimi zgradbami: Altmaier je predlagal, da bi morala biti razdalja med vetrnimi turbinami in stanovanjskimi naselji vsaj en kilometer. Pri tem se Altmaierju pridružujejo nekatere okoljska in energetska združenja, ki pravijo, da bi zavrnitev predloga preprečila nadaljnjo širitev vetrne energije v Nemčiji in poglobila krizo v industriji.
Moteča okoljska politika
Da borba za zeleno tranzicijo postaja vse bolj spor med gospodarstvom in okoljem oziroma spor med CDU in SPD, je jasno tudi na lokalni ravni. Altemaier je prejšnji teden za nemški radio Deutschlandfunk o tem povedal: “Danes imamo po celotni Nemčiji več kot tisoč državljanskih pobud, zlasti tam, kjer so odgovorni zeleni premierji in ministri. Mi si samo želimo, da bi tranzicijski prehod uspel. Želimo si širjenja vetrne energije tako na kopnem kot na odprtem morju.”
Leta 2011 se je nemška kanclerka predstavila kot ambasadorka nemške energetske tranzicije in zastavila ambiciozen plan za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Osem let po visokoletečih ciljih je zelena politika postala bojno polje med vladajočima CDU in SPD. Medtem ko se koalicijska partnerja pričkata, se je zdaj pojavil še tretji akter: skrajno desničarski AfD. Nevarni populisti AfD, največja opozicijska stranka v bundestagu, s podpiranjem državljanskih iniciativ, zavračanjem zelene tranzicije in aktualnimi klimatskimi teorijami zarote nabirajo svojo politično moč in se Nemcem vedno bolj predstavljajo kot alternativa gospodarski, migrantski in tudi (ker je aktualno) okoljevarstveni politiki.
Article was originally published in Vecer: https://www.vecer.com/nemska-zelena-tranzicija-kam-piha-nemski-veter-10094739?mView=1&tmpl=component
