Avtoritarne ideje v lokalnem kontekstu
Uspeh Fidesza na madžarskem podeželju, kjer je prejel več kot absolutno večino, in njegov poraz v Budimpešti, kjer je zmagala opozicija, kažeta, da država ni le močno politično razdeljena, ampak tudi vse bolj geografsko in izobrazbeno polarizirana.
Premier Viktor Orban po porazu Janeza Janše ne računa več nanj, toda tudi Poljska zavoljo različnega odnosa do vojne v Ukrajini, ni več zanesljiva madžarska zaveznica.
Budimpešta se te dni greje pod vročim julijskim soncem. Obiskovalci se potikajo po elegantnih mostovih ter se fotografirajo pred arhitekturnimi zakladi, ki jih madžarska prestolnica nedvomno premore. Obrežje Donave preplavljajo tekači in kolesarji. V nekaterih predelih kot je 13. okrožje opazimo sedeže različnih tujih korporacij kot so Roche and Black Rock, mesto se v nekaterih predelih vidno modernizira, na drugih pa ostanki socialističnih gradenj simbolizirajo družbeni razkroj, neenakost in neuspešno tranzicijo.
»Preplavila sta nas žalost in apatija. Ne želim več spremljati novic,« nam v centru mesta razkrije, odvetnica Eva Farkas. Farkaseva je tako kot mnogi Budimpeštanci upala, da bo pred dvema mesecama končno prišlo do politične spremembe v državi.
Parlamentarne volitve so prinesele še četrto zmago (54%) konzervativnemu premierju Viktorju Orban, ki je s svojo populistično stranko Fidesz v zadnjih 12 letih, uspešno deformiral vse demokratične institucije v državi.
»Orban pravzaprav ni zgradil nečesa novega. Prevzel je le ideje različnih avtoritarnih režimov in jih vključil v lokalni kontekst,« nam pojasni madžarski novinar Patrik Galavits.
Madžarska se danes pogreza v visoki inflaciji, Orban pa državo oddaljuje od Evrope ter potiska proti Vzhodu.
Opozicija neusklajena
Uspeh Fidesza na podeželju, kjer je prejel več kot absolutno večino in njegov poraz v Budimpešti (opozicija je zmagala z 47,84%) kažeta, da država ni le močno politično razdeljena, ampak tudi vse bolj geografsko in izobrazbeno polarizirana.
Napredna Budimpešta je zato v opoziciji zbrani v partnerstvo »Združeni za Madžarsko«, ki jo je vodil krščanski desničar Péter Márki-Zay, videla novo upanje.
»Kmalu so bile vidne težave. Na primer Márki-Zay, ki se zdi zelo samozavesten, je bil v resnici hitro užaljen, naredil je veliko napak in ni bil pripravljen na svetovanje,» je opazila Farkaseva, ki pravi, da je kot predstavnica izobraženega srednjega sloja bila sita Orbanove nazadnjaške politike.
»Podprla sem Marki-Zaya in partnerje, saj druge izbire nisem imela,« pravi. Prizna, da so glavni pomisleki, ki jih je imela, začeli že pri vprašanju, kako bi potencialna nova vlada vodila administrativne in pravne institucije ter prevzela vodenje gospodarstva, ki ga Fidesz povsem hegemonizira.
Orbanova vlada se je volivcem skušala prikupiti z uvajanjem socialnih ugodnosti, zamrznitvijo cen goriva in nekaterih osnovnih živil. Takoj po volitvah pa je v madžarska gospodinjstva zagrizla surova realnost.
»Iz nakupov se vračaš z občutno manj živili,« pojasni Farkaseva, ki pravi, da Madžari obsesivno spremljajo naraščanje forinta napram evru in ameriškemu dolarju.
Več študij inštituta Policy Solutions je pokazalo, da so od leta 2021 zaradi varčevalnega in socialno neobčutljivega ravnanja vlade z gospodarskimi učinki pandemije življenjski stroški postali najhujša stiska za Madžare.
Fidesz gradi na ustrahovanju državljanov
Vlogo za velik poraz opozicije je po mnenju političnega analitika Andrasa Biro-Nagy imelo tudi zelo neenakopravno madžarsko medijsko okolje.
»V tradicionalnih medijih prevladuje Orbanova stranka, kar ji omogoča, da volivcem učinkovito posreduje svoje sporočilo in jih ščiti pred nasprotnimi mnenji,« pravi politični strokovnjak Biro-Nagy. Z njim se strinja tudi novinar madžarskega Forbesa Galavits in dodaja.
»Orbanovi mediji, ki imajo popoln monopol v državi, nenehno strašijo. Njihovi sledilci so ves čas zaskrbljeni in anksiozni. To je klasični fašistični pristop,« ugotavlja.
Naši sogovorniki pravijo, da se je situacija posebej poslabšala z migrantsko krizo leta 2015, vendar Fidesz nima težav ves čas iskati novih sovražnikov, poleg migrantov so to ameriški milijarder George Soros, LGBTQ skupnost, v zadnjem času pa tudi EU.
»Po tem ko opozicija pravi, da smo liberalni Evropejci in pripadniki odprte družbe, se Orban nagiba k tradiciji ter igra na sentiment ogroženosti madžarske nacije,« nas opozori Galavits in pravi, da je to star koncept, ki se je v madžarski družbi, ki se čuti posebna zaradi jezikovne edinstvenosti, odlično prijel.
Orban osamljen
Medtem, ko se je Orban pred volitvami prelevil v glasnika miru in varnosti ter opozicijo obtožil, da poskuša državo potegniti v Ukrajinsko vojno, je danes situacija nejasna. V središču pozornosti je postavljeno vprašanje, ali se Madžarska nagiba k Vzhodu ali Zahodu in pa dilema, kako zanesljiva država članica Evropske unije in Nata sploh je? Tesno poslovanje z Rusijo je po ruski invaziji na Ukrajino izjemno nelagodno.
»Fideszu je uspelo nekaj za madžarsko okolje nepredstavljivega: njihovi podporniki so postali proruski,« pravi Galavits. To je za države Vzhodne Evrope, ki so se upirale sovjetskemu vplivu, nenavadno, Orban pa s takšno politiko izgublja partnerje.
»Po tem ko na Janšo ne more več računati, je Poljska zaradi ruskega vprašanja vedno bolj nezanesljiv zaveznik,« pravi Galavits, ki opozori, da si tudi sicer Orban in poljski »politični šef« države Jaroslav Kačinski »iliberalni demokratični« koncept predstavljata malo drugače. Poljska vlada hoče državo potisniti v radikalno religiozne vode, vendar vstran od Rusije in k Evropski Uniji.
»Na drugi strani Orban sedi na drugem bregu je pragmatično veren, pro-ruski in do obisti koruptiven,« opiše madžarskega premierja.
Parlamentarne volitve so še trdneje ustoličile populistični Fidesz. Z vetom proti ruskemu energetskemu embargu Madžarska znotraj Evropske Unije postaja izolirana, Orban pa se bo za nova zavezništva najverjetneje moral obračati proti Vzhodu in tudi na Balkan.
Članek je bil objavljen v Večeru: Avtoritarne ideje v lokalnem kontekstu (archive.ph)
